Ime kraški rob izhaja iz meje med apnenčastim krasom in flišnato obalo.
Po dolgotrajnem deževju smo z vremenom imeli srečo in se na Socerbu razgledali po slovenski obali in Trstu.
Sprehodili smo se skozi gozd črnega bora, ki je primer pogozdovanja Krasa in opazili, da se vmes že vrivajo domača, avtohtona drevesa kot so jesen, hrast, javor in gaber.
Na Sveto jamo se navezuje tudi legenda o puščavniku Socerbu, ki naj bi se tu skrival zaradi spreobrnitve v krščansko vero. Tu je danes edina podzemna cerkev v Sloveniji. Grof Benvenuto Petač (it. Petazzi) je v začetku 17. stoletja kupil socerbski grad. Želel je izkoristiti naravne danosti jame, kjer je temperatura okoli 11 °C, zato je v njej uredil vinsko klet. Valvasor je zapisal, da je bil zaradi nespoštovanja svetosti prostora kaznovan tako, da se mu je vino skisalo. V jami so nas presenetile kolonije bakterij s srebrnim odsevom; učenci bi prej pričakovali človeške ribice ali netopirje…
Zanimive stvari skriva vasica Črni kal, ki jo poznamo po tem, ker je dala ime največjemu viaduktu v Sloveniji. Ogledali smo si hišo z napisom v glagolici ter zvonik, ki je zaradi narivanja apnenca na fliš nagnjen za 2 metra. Vodenje smo zaključili pri Bevkovi hiši, stari 600 let, ki je posebna zato, ker na svoji fasadi kaže kamnine, značilne za to mejno področje: apnenec, lehnjak in peščenjak.
Barbara Kodelja Pavlin
