V torek, 17. 9. 2024, smo se učenci šestih razredov odpravili na Javornik. Pred tem, ko nas je avtobus pobral pred šolo, smo si v avli vzeli malico. Ob osmih smo vstopili v avtobus in dogodivščina se je začela.
Ko smo ob osmih in pol začeli hoditi v hrib, nas je vse zelo zeblo, saj je bila megla in zraven je še rosilo. Nekateri učenci so bili pridni in skrbeli za naravo s tem, da so pobirali odpadke ljudi, ki so bili na Javorniku ali v bližini pred nami. Ko smo dosegli višjo nadmorsko višino, smo se nekoliko ogreli in mraz je ponehal. Učenci smo postajali že zelo lačni, zato smo se ustavili in pomalicali. Po okrepitvi smo nadaljevali pot do koče. Po uri hoje smo končno prispeli do cilja in malce počivali. Po počitku smo se utrujeno odpravili v dolino.
Pot nazaj je bila precej lažja kot pot do koče. Videli smo krave, osličke, in ovce. Vsem so se zasmilile zaradi vremenskih razmer. Hodili smo v treh skupinah, saj so bili nekateri bolj hitri od drugih. Spet smo se srečali pri majhni hiši in nadaljevali pot. Pot je bila položna, a ovinkasta. Čez nekaj časa pot ni bila več makadamska, temveč betonska. Kmalu smo utrujeno zagledali avtobus in stekli kar so nas nesle noge, da bi bili čim prej na toplem v šoli.
Preživeli smo lep, a mrzel dan v naravi in si ustvarili veliko lepih in nepozabnih spominov.
Ruta Kobal in Ema Plesničar 6.A
