Ime kraški rob izhaja iz meje med apnenčastim krasom in flišnato obalo.
Na Socerbu se zaradi megle žal nismo razgledali po slovenski obali in Trstu. Sprehodili smo se skozi gozd črnega bora, ki je primer pogozdovanja Krasa in opazili, da se vmes že vrivajo domača, avtohtona drevesa kot so jesen, hrast, javor in gaber.
Na obisk Svete jame, ki je danes edina podzemna cerkev v Sloveniji, se navezuje tudi legenda o puščavniku Socerbu. Tu naj bi se skrival v času Rimljanov, zaradi spreobrnitve v krščansko vero. V začetku 17. stoletja je socerbski grad kupil Grof Benvenuto Petač (it. Petazzi). Želel je izkoristiti naravne danosti jame, kjer je temperatura okoli 11 °C, zato je v njej uredil vinsko klet. Valvasor je zapisal, da je bil zaradi nespoštovanja svetosti prostora kaznovan tako, da se mu je vino skisalo.
Zanimive stvari skriva vasica Črni kal, ki jo poznamo po tem, ker je dala ime največjemu viaduktu v Sloveniji. Pri najstarejši hiši v Sloveniji smo ponovili vrste kamnin, značilnih za naše kraje: apnenec, peščenjak in lehnjak. Posebna je tudi sosednja hiša, z napisom v glagolici ter zvonik, ki je zaradi narivanja apnenca na fliš nagnjen za 2 metra.
Po mnenju učencev je omembe vreden tudi postanek za malico, v Viki burgerju. Pod njim se že vidi oblika nove železniške proge (drugi tir).
Kljub slabemu vremenu smo preživeli zanimivo dopoldne.
Barbara Kodelja Pavlin
