Ko smo se odločali kateri vrh bomo osvojili, je bila mamina želja, da gremo do svete Ane. Ker pa smo med potjo zavili na napačno stezo in smo izgubili veliko časa, smo šli le do svetega Socerba.
Odkrili smo novo pot, na kateri smo srečali traktor, ki je vlekel ogromno rogovilasto drevo. Malo pod Božjo Matro smo prišli v poseben gozd, kjer stojijo nabunkana drevesa in v njih verjetno prebivajo škratje. Za njih smo bili verjetno preglasni in so se skrili. V tem gozdu sem podrobno preučil škodo, ki jo je na drevesu naredil lubadar. Na poti do vrha sem po zelo posebnem drevesu treniral višinsko plezanje. Ko smo prišli na cilj, smo se vpisali v planinsko knjigo in pojedli jabolko. Nato je sledil najboljši del športnega dne – spust v dolino. Po jarkih, ki jih je naredil hudournik in so polni listja, smo se z našo psičko Nalo igrali skrivalnice in smo zelo uživali.
Gal Šraml, 2. P