December se počasi izteka. Leto se približuje koncu. Projekti se zaključujejo. Načrti so izpeljani, cilji uresničeni ali ovrženi. Leto je imelo svoj karakter. Bilo je izzivalno, vendar hkrati zelo povezovalno. Postavilo nas je pred preizkušnjo in naučili smo se, da le s složnostjo in solidarnostjo lahko premagamo. Oziramo se nazaj, delamo »inventuro« leta in zremo naprej, v prihodnost, v leto, za katerega še ne vemo, kaj bo prineslo. Sebi in svojim bližnjim letos želimo največkrat zdravje, potem pa tudi srečo in ljubezen.
Šola je prazna, na hodnikih ni drenja, učilnice so temne… Na pogled bi rekli, da je vse skupaj že strašljivo in da takšna šola ne more obstati. Tu pa nastopi tisti AMPAK… Nevidne niti spleta nam omogočajo, da šola poteka naprej. Med igro in učenjem, med modrostjo in veselostjo, poteka pouk v virtualnih učilnicah. Le te so nemalokrat bolj pisane in zabavne kot tiste običajne učilnice iz zidov in pohištva. Učitelji in učenci ostajamo povezani, te nevidne vezi so trdne in močne, obetajo varnost, ki premaga vsakršen izziv. Učitelj je tudi v tem »korona« poglavju slovenske zgodovine lik, ki stoji kleno v ponos domovini in ostaja varna opora vsakemu še tako oddaljenemu otroku. Šola torej ni sama in ni izpraznjena, le lokacijo je trenutno spremenila in njeno življenje vedro teče dalje tudi v prihodnost.
Zatorej veselimo se, kot smo se vedno. Praznujmo božič, praznujmo dan slovenske enotnosti in novo leto. Močni smo, složni smo. V nas je še vedno veselje do življenja, brezskrbna igrivost in brezmejna ustvarjalnost. Praznujmo vse to. Veselimo se povezanosti in v njej črpajmo moč in navdih za leto, ki je pred nami. Še smo tu, le lokacijo smo spremenili!
Praznujmo! Šolska prireditev seveda bo. Svečana bo in polna bo bližine in upanja. Potekala bo v virtualni obliki, kot nevidna povezovalna nit vseh vipavskih otrok, staršev, starih staršev, učiteljic in učiteljev ter vseh, ki smo kakorkoli povezani z besedo »šola«. Vabljeni vsi, da si jo, zadnji predpraznični dan, skupaj ogledamo.
V srcih združeni, bomo ponosni na skupnost in domovino vstopili v mlado leto 2021. Namesto stiska roke si bomo raje s toplo besedo spodbude, virtualno zaželeli, da se nam vsaj kakšna skrita želja zares uresniči.
Mirjam Goričan Štimec
